Naslov

Inštitut za psihoterapijo Zavest

Tbilisijska 57b,

(Tik ob Interšparu Vič)

 

1000 Ljubljana

Tel: 01/423 40 26
Tel: 030/275 553

e-pošta: info@zavest.si  

Imate vprašanje?

Svoje vprašanje postavite na: info@zavest.si 

BREZPLAČEN ODGOVOR dobite najkasneje do drugega delovnega dne.

Specifična vprašanja in odgovori

Kakšna je razlika med psihiatričnim zdravljenje in psihoterapijo? Je vseeno kje poiščem pomoč?
PSIHOTERAPIJA je zdravljenje duševnih (čustvenih) težav s pomočjo psiholoških sredstev, v katerem usposobljen človek vzpostavi poklicen odnos s pacientom da bi odstranil ali modificiral obstoječe simptome in spremenil moteče oblike vedenja, hkrati pa spodbujal pozitivno rast in razvoj. (po Wolberg-u) Značilno za psihoterapevtsko zdravljenje je, da odpravlja temeljne vzroke določenih simptomov (vendar to ne velja za vse vrste psihoterapij – predvsem ne za tiste, ki slonijo na kognitivnem in vedenjskem pristopu). Tako psihoterapija človeka dejansko ozdravi. Slaba stran pa je, da je pri določenih motnjah (navadno dolgo trajajočih in izrazito izraženih) ne moremo uporabljati oziroma ima omejen vpliv. Tako na primer pri shizofreniji psihoterapija nima posebnih učinkov v smislu zdravljenja, posebej ne pri daljšem trajanju bolezni. Pomaga pa pri prilagajanju shizofrenega bolnika na okolico, kar je za svojce kot samega bolnika lahko zelo dobrodošlo.
Tudi hujše odvisnosti od psihoaktivnih snovi pogosto zahtevajo posebno psihoterapevtsko obravnavo in popolno abstinenco, kar je včasih težko doseči.
Pogosto psihoterapija ni primerna metoda zato, ker zahteva svobodno privolitev posameznika. V določenih primerih se oseba, ki je za okolico zelo moteča in tudi sama zelo trpi, ne dojema kot “potrebna” zdravljenja. Pogosto pa se osebe, ki trpijo zaradi svojega stanja bojijo, da bi jih kakršnokoli zdravljenje zaznamovalo kot neuravnovešene osebe.
PSIHIATRIČNO ZDRAVLJENJE je usmerjeno predvsem na odpravljanje simptomov duševnih motenj s psihofarmakološkimi sredstvi. Slabost takega načina zdravljenja je, da ne zdravi v smislu, ki ga poznamo iz splošne medicine. Z drugimi besedami to pomeni, da duševna motnja ne izgine samo z jemanjem tablet. Dobra stran pa je, da psihofarmakološka sredstva relativno hitro omilijo simptome duševnih motenj. V psihiatriji poznamo tudi prisilna zdravljenja, ki so včasih nujna, predvsem v nekaterih akutnih primerih.


Je možno zdraviti organske duševne motnje z psihoterapijo (demenca, duševne motnje pri možganskih poškodbah, delirij, epilepsija itd.)?
Ne, ker je pri MOŽGANSKIH DUŠEVNIH MOTNJAH vzrok motenj sistemska motnja ali bolezen, ki prizadene možgane.

Kakšna je uspešnost zdravljenja zasvojenostih (na primer z drogo ali alkoholom) z psihoterapijo?
Uspešnost je pri ZASVOJENOSTIH v veliki meri odvisna od sodelovanja bližnjih oseb, ki z zasvojenim posameznikom živijo. V primeru, da pri psihoterapevtski obravnavi posredno sodelujejo tudi ožji družinski člani je učinkovirost takšne obravnave procentualno zelo visoka. Seveda je potrebno med drugim zagotoviti tudi redno prihajanje zasvojenega posameznika. Priporočljivo je, da na prvo srečanje pridejo tudi ožji družinski člani s katerimi oseba dejansko živi ali ima pogoste stike. Možno je, da jih bo terapevt vključil tudi med samo obravnavo (predvsem to velja za starše mladostnikov). 

Kdaj je pametno iti na psihoterapijo?
Psihoterapevtska obravnava je najbolj učinkovita na samem začetku pojavljanja določenih motenj (na primer motenj spanja, razpoloženja, občutkov stalne tesnobe ali brezsmiselnosti, na začetku pojavljanja fobij, blodenj, haluscinacij itd.)
S takojšnjo obravnavo bistveno skrajšamo čas prihajanja na terapijo. Pogosto na začetku zadostujejo ena do tri obravnave (terapevtske ure) – govorimo o INDIVIDUALNI SISTEMSKO RELACIJSKI TERAPIJI. Za tisto, kar na začetku potrebujemo 12 obravnav (povprečje obravnav ob prvih pojavih simptomov) se z 10 leti poveča na povprečno 60 obravnav. Pri psihotičnih motnjah se pogosto zgodi (lahko tudi pri drugih motnjah), da problematika po nekaj letih ni več primerna za psihoterapevtsko obravnavo, ker je ni več mogoče zdraviti.
Zato je zelo priporočljivo, da se na psihoterapevtsko obravnavo po možnosti pride čim prej in se po nepotrebnem ne odlaša. Z leti se zmanjša učinkovitost obravnave, kar vedno ni pravilo. Navadno pa se s časom trajanja in s stopnjo intenzivnosti motnje zmanjša tudi učinkovitost psihoterapevtske obravnave. Pri veliki večini posameznikov tudi sam proces staranja zmanjša sposobnost spreminjanja.

Kako učinkovito je zdravljenje nevrotskih, stresnih in somatoformnih motenj (fobije, posttravmatska stresna motnja, panična motnja, obsesivno – kompulzivna motnja itd.)?
Zdravljenje teh motenj z INDIVIDUALNO SISTEMSKO RELACIJSKO TERAPIJO je v veliki večini primerov zelo uspešno. Redno prihajanje bistveno pospeši psihoterapevtski proces.

Kako učinkovita je psihoterapevtska obravnava depresije?
Za vse razpoloženjske motnje je značilna zelo učinkovita obravnava, posebej v prvih letih pojavljanja simptomov afektivnih motenj.
S časom trajanja motenj in intenzivnosti le teh je tudi možnost popolnoma učinkovite obravnave manjša.

Je možno zdraviti osebnostne motnje (vase umaknjene osebnosti, zavrte osebnosti, tip bordeline osebnosti, disocialna osebnostna motnja-psihopatija itd.)?
Osebnostne motnje se težje zdravijo, ker praviloma posamezniki s temi motnjami ne iščejo psihoterapevtske pomoči (niti kakšne druge vrste pomoči). Razen v primeru, ko jih k temu prisili okolica, kar pa je razmeroma redko (razen izjem kot so na primer bordeline osebnosti). Uspešnost obravnave je odvisna od tipa motnje in njene stopnje.

Kakšna je uspešnost obravnave pri motnjah hranjenja?
V veliki večini je uspešnost zdravljenja zelo visoka (izjeme so samo izjemno kritične situacije, ko je potrebno splošno medicinsko zdravljenje, da se lahko terapija sploh začne).

Kakšen pomen ima psihoterapija pri nasilju v družini?
Psihoterapija je učinkovita, ko se nasilnež sam (ali skupaj z žrtvijo) odloči za psihoterapijo. Pomembno je namreč, da zmore osnoven realen uvid v dejansko situacijo oziroma dogajanje. Dokler nasilnež v družini nima uvida v to, kar se dogaja in vsaj delno ne sprejema svojega dela odgovornosti so potrebni drugi ukrepi kot so dejanja policije, sodstva, varnih hiš in ostalih ustanov, ki se intenzivno in specializirano ukvarjajo s to problematiko.
 

Individualna psihoterapija.
Inštitut za psihoterapijo Zavest | info@zavest.si | Telefon: 01/423 40 26