Po končani psihoterapiji se človek ne boji več določenih dejavnosti, ima moč za to, da naredi kar želi in lahko vzpostavlja pristne odnose.

Odgovori na najpogosteje postavljena vprašanja

Redni obiski psihoterapije so predpogoj za učinkovito terapijo.

Odpoved terapije

Inštitut za psihoterapijo Zavest

Tbilisijska 57b,

(Tik ob Interšparu Vič)

1000 Ljubljana

Tel: 01/423 40 26
Tel: 030/275 553

e-pošta: info@zavest.si  

Svoje vprašanje postavite na: info@zavest.si 

BREZPLAČEN ODGOVOR dobite najkasneje do drugega delovnega dne.

Specializirani smo na individualno globinsko psihoterapijo s trajnimi rezultati. Ker terapija direktno odpravlja moteče občutke se poleg tega, da odpravite trenutne težave, posledično za vedno rešite vseh nefunkcionalnih vedenj. Po končani obravnavi ne boste nikoli več potrebovali tovrstne ali podobne pomoči. 

 PO OBRAVNAVI BOSTE:
- odpravili tiste psihične težave, ki vas trenutno težijo (tesnoba, nenehen strah, panični napadi, obsesivne misli, nesposobnost vzpostavljanja zdravega partnerskega odnosa, potreba po omaljanju...).
Hkrati pa:
- boste avtomatsko sposobni vzpostaviti in vzdrževati pristne globoke odnose (intimni, odnos z otrokom, prijateljske…),
- se ne boste se izogibali odgovornostim oziroma se boste z naravno lahkoto soočali z vsakodnevnimi obveznostmi,
- boste motivirani za dosego svojih ciljev, ne da bi se vam bilo potrebno za motivacijo posebej truditi. 
 

V ČEM JE INDIVIDUALNA SISTEMSKO RELACIJSKA PSIHOTERAPIJA POSEBNA?

Individualno sistemsko relacijska psihoterapija se osredotoča na odpravo glavnega vzroka nefunkcionalnega vedenja oziroma motenj. Ne poglablja se v površinsko spremembo vzorcev mišljenja in vedenja, razen kolikor je nujno potrebno. ZATO SE NA TEJ PSIHOTERAPIJI ZAČNE, TAKOJ KO JE MOGOČE, DELATI NA ODPRAVI VZROKOV TEŽAV. To pomeni, da se osredotoči na odpravo motečih pretiranih čutenj in z njimi povezanih kognitivnih (razumskih) izkrivljanj.

Ko človek odpravi čutenja, ki mu onemogočajo normalno vsakodnevno funkcioniranje na določenih področjih življenja, se lahko zanese na svoje občutke. Ker jih več ne odriva nima nobene potrebe, da bi od njih bežal. Razumska komponenta je pogosto skoraj povsem zdrava. Posebej to velja za tiste posameznike, ki so se zelo trudili, da bi sami naredili vse, kar je mogoče na poti ozdravitve. Človek tako na primer večinoma ve, kako bi bilo smiselno ravnati oziroma kaj bi bilo dobro zanj in za druge. Vendar mu to ne pomaga veliko, ker mu čutenja narekujejo popolnoma drugačno vedenje. Ker so izjemno močna, se lahko ignorirajo samo z utrudljivim opogumljanjem, siljenjem samega sebe, vlaganjem nesorazmernega napora, ki lahko povsem izčrpa ali celo pravim bojem za obstanek. Če to ne zadostuje, jih je nujno prisiljen omamiti. Kljub temu pa se ne more izogniti, da ne bi imela močnega vpliva na njegovo življenje in življenje ljudi okrog njega, posebej bližnjih. 

PO KONČANI TERAPIJI 

Osebi se po končani terapiji ni potrebno opogumljati (si razumsko prigovarjati), se siliti, truditi ali celo boriti, da bi lahko opravljala svoje vsakodnevne obveznosti in uživala v stikih z ljudmi. Ko v telesu ni več pretiranih občutkov, se lahko človek zanese sam nase, oziroma je v stiku sam s sabo. Temu se z drugimi besedami pogosto reče, da se ima rad.  Prvenstveno ne deluje zaradi zunanje spodbude, ampak izhaja iz svoje lastne. Seveda ostaja zunanja spodbuda motivacijska sila, vendar glavni motivacijski dejavnik izhaja iz človeka samega. Svoje življenje lahko tako živi polno oziroma ustvarjalno po svojih lastnih normativih in standardih, kar bistveno izboljša tudi samo kakovost življenja.

V KAKŠNIH SITUACIJAH JE SISTEMSKO RELACIJSKA PSIHOTERAPIJA PRIMERNA?
- ko je posameznik prisiljen ponavljati določena dejanja
- ne more kontrolirati navad, vzgibov ali vedenja
- se v »svoji koži« ne počuti dobro
- ali se določene težave ponavljajo  

KAKO POTEKA PSIHOTERAPEVTSKA POMOČ?
Poteka v obliki strokovno vodenega pogovora, v katerem je psihoterapevt odgovoren za celoten proces psihoterapije.
Med terapevtskim procesom se pove tisto, kar hočete.

PSIHOTERAPEVTSKA POMOČ JE CELOVITA
Obravnava posameznika kot celoto, kar pomeni, da upošteva primarno družino iz katere izhaja in okolje v katerem živi, vendar le v tolikšni meri, kot posameznik želi oziroma čuti.
OSREDOTOČI SE SAMO NA TISTE PROBLEME, KI JIH OSEBA HOČE REŠITI IN NE IŠČE KRIVDE za morebitne težave. Obenem se prepreči, da se določena nezaželena situacija ponovi ali izrazi na drugem področju.